Moja zgodba

VEČ ...|21. 9. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -3

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -3

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeAleš MaverAndrej HozjanBožidar Raič

Moja zgodba

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -3

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

VEČ ...|21. 9. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -3

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeAleš MaverAndrej HozjanBožidar Raič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 9. 2025
Peter Polc, dolgoletni ravnatelj Katoliške gimnazije Želimlje

Dolgoletni ravnatelj katoliške Gimnazije Želimlje, salezijanski duhovnik Peter Polc je s krajem tesno povezan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tudi sam dijak takrat Srednje verske šole. Študiral je tudi na Bavarski Teološki fakulteti, skozi leta je pridobil veliko animatorskih in voditeljskih izkušenj pri delu z mladimi, spoznal njihov jezik in izzive, kar je uspešno vnašal v svoje delo vzgojitelja v želimeljskem dijaškem domu, ki je bilo njegovo prvo službeno mesto. Pozneje je prevzel delo ravnatelja Doma, leta 2002 pa postal ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Bil je tudi Direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Leta 2019 je obhajal srebrno mašo. Pogovarjali smo se o poslanstvu pedagoga in dela z mladimi, o izzivih šolstva danes in tudi o njegovi primarni družini ter duhovništvu.

Peter Polc, dolgoletni ravnatelj Katoliške gimnazije Želimlje

Dolgoletni ravnatelj katoliške Gimnazije Želimlje, salezijanski duhovnik Peter Polc je s krajem tesno povezan, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil tudi sam dijak takrat Srednje verske šole. Študiral je tudi na Bavarski Teološki fakulteti, skozi leta je pridobil veliko animatorskih in voditeljskih izkušenj pri delu z mladimi, spoznal njihov jezik in izzive, kar je uspešno vnašal v svoje delo vzgojitelja v želimeljskem dijaškem domu, ki je bilo njegovo prvo službeno mesto. Pozneje je prevzel delo ravnatelja Doma, leta 2002 pa postal ravnatelj tamkajšnje gimnazije. Bil je tudi Direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Leta 2019 je obhajal srebrno mašo. Pogovarjali smo se o poslanstvu pedagoga in dela z mladimi, o izzivih šolstva danes in tudi o njegovi primarni družini ter duhovništvu.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorizobraževanješolamladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 9. 2025
Več upanja za dvojezičnost na sodiščih na avstrijskem Koroškem

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Več upanja za dvojezičnost na sodiščih na avstrijskem Koroškem

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 9. 2025
Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

Nasveti pred setvijo ozimin

Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Sol in luč

VEČ ...|23. 9. 2025
Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Tadej Sadar

Sol in luč

VEČ ...|23. 9. 2025
Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 9. 2025
800 let nadškofije Maribor

Nadškofija Maribor, prej lavantinska oziroma mariborska škofija, bo leta 2028 obhajala visoko obletnico – 800 let. Predstavili smo triletno praznovanje s številnimi dogodki s področja kulture. O tem sta spregovorila nadškof metropolit Alojzij Cvikl in koordinator praznovanja dr. Sebastijan Valentan. 

800 let nadškofije Maribor

Nadškofija Maribor, prej lavantinska oziroma mariborska škofija, bo leta 2028 obhajala visoko obletnico – 800 let. Predstavili smo triletno praznovanje s številnimi dogodki s področja kulture. O tem sta spregovorila nadškof metropolit Alojzij Cvikl in koordinator praznovanja dr. Sebastijan Valentan. 

Jože Bartolj

kultura800 let nadškofije MariborAlojzij CviklSebastjan Valentan

Naš pogled

VEČ ...|23. 9. 2025
Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

Radio Ognjišče

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|23. 9. 2025
Spominjamo se dne 23. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče